OGLAS
ŽNK Radomlje na Facebooku
ZA STARŠE - Z dialogom do vzgoje (video)
Ajda je stara 13 let in obiskuje 7. razred osnovne šole. Včlanjena je v ženski nogometni klub in večkrat tedensko obiskuje treninge, za vikend pa tekme. Ajdo treniranje nogometa zelo veseli, jo izpopolnjuje in s soigralkami je spletla prijateljske vezi. Medtem pa za šolo ni toliko zainteresirana, predmeti so ji nezanimivi in tudi s sošolci se ne razume preveč dobro. Ker je šola ne zanima, ne posveča pozornosti in časa učenju. Zato njen uspeh v šoli ni bleščeč in v tem tednu je prejela že drugo slabo oceno, tokrat trojko pri slovenščini. Starša s slabim uspehom v šoli nista zadovoljna, zato Ajdi prepovesta nogometne treninge in tekme, vsaj dokler ne izboljša ocen v šoli.
Izbrani primer odločanja in ravnanja staršev v primeru slabih ocen v šoli, je pogosta praksa. Če vprašamo stroko, v našem primeru trenerje in trenerke, dobimo različne poglede, najbolj tipična sta dva. V prvem stroka zagovarja, da otroka ne smemo kaznovati na način, da mu odvzamemo tisto (temeljno), kar ga veseli. Na drugi strani stroka zagovarja, da je kazen lahko vzgojna in tako otroka sooči s stvarnostjo in ga pripravi na življenje, v smislu, da če ne bo priden in delaven v šoli, tudi drugje ne more oz. ne bo imel priložnosti biti uspešen. A spet na drugi oz. prvi strani slišimo, da šola in uspeh v šoli ni vse in da imajo otroci talente tudi izven razreda ter, da je naloga staršev, da le-te talente prepoznajo in jih spodbujajo. Za starše je odločitev že tako težka, razdvojenost stroke pa jih še dodatno zbega in oteži pravo odločitev. Toda kje v tej zgodbi je otrok?
Če želimo vključiti otroka v vzgojni proces in če želimo z otrokom z-graditi trden odnos, potem moramo otroka vključiti v življenje, v družino, kar pa dosežemo le z dialogom. To pomeni, da družinski dialog, kot ga imenujemo, vključuje tako otroka kot starša in gradi na aktivnem, iskrenem in odprtem pogovoru o določeni temi. V našem primeru je tema: »Ali je pravilno kaznovati otroka z odvzemom nogometnega treninga, ker ima v šoli slabe ocene?«
V začetku opomnimo, da v dialog ne vstopamo zato, da razrešujemo probleme ali konflikte, prav tako v dialog ne vstopamo zato, da prepričamo drugega, da imamo mi prav. V dialogu ni enoznačnih odgovorov, je pa zato dialog prostor raziskovanja in odkrivanja različnih in skupnih pomenov. Konkretno v našem primeru to pomeni, da če starša vstopita v dialog z otrokom, mu najprej povesta, da sta zaskrbljena, da ima slabe ocene in da se bojita, da bo slab šolski uspeh negativno vplival na njegov bodoči razvoj, v smislu, da se no bo mogel vpisati v želeno srednjo šolo. Nato otroka s sočutjem povabite v dialog z vprašanji, kot so: »Zakaj dobiva slabe ocene?« - ne predpostavljate, da so slabe ocene sad prevelikega števila treningov oz. prevelike obremenjenosti; »Ali se kaj dogaja v šoli, kar prispeva k slabemu uspehu?« – ne predpostavljajte, da če slab uspeh ni povezan s treningom, da je zato z nekimi dogodki v šoli, lahko so težave drugje; »Kako otrok doživlja slabe ocene?« – ne predpostavljajte, da otroku ni mar za uspeh. Dialog naj se ne zaključi z vašimi vprašanji. Spodbudite otroka, da spregovori, da pove svoje mišljenje in doživljanje. Zato ne pritiskajte nanj, ne izsiljujte čustveno, bodite kar se da objektivni in strpni. Potrudite se razumeti svojega otroka in četudi se ne strinjate z njegovimi razlagami, mu dovolite, da ima svoj prav a objasnite tudi, da ste kot starš odgovorni za njegov razvoj in prihodnost in da se z njim pogovarjate ravno zato, ker bi ga radi razumeli in bi radi, da se skupaj soočite z nastalo situacijo.
Vir: splet
Nadaljujte dialog v luči raziskovanja. Povprašajte otroka kaj mu sploh pomeni šport, treningi, kako se doživlja v njih, ali meni, da so treningi bolj pomembni kot šola. Povprašajte otroka ali je o slabih ocenah govoril s trenerjem, kakšen uspeh imajo drugi soigralci in kaj meni, kakšen je dober in kakšen slab uspeh. V vzpostavljanju dialoga gre predvsem zato, da date otroku mesto in priložnost, da pove kako se on sooča z nastalo situacijo. Dodatno toplo priporočamo, da preden se lotite pogovora z otrokom, spregovorite s trenerjem/trenerko na štiri oči, brez prisotnosti otroka in z njim/njo stopite v dialog. Pri trenerju se pozanimajte, raziskujte kako se vaš otrok obnaša na treningih, kako vplivajo nanj, ali je aktiven in sodeluje na treningih, v kakšnih odnosih je izven igrišča in tudi koliko je uspešen v nogometu. S trenerjem skupaj odkrivajte koliko so vašemu otroku pomembni treningi in skupaj raziščite možne kazni in posledice. Če boste s trenerjem v živem stiku, boste imeli njegovo podporo in boste enotni pri odločitvi, kar pa je za nadaljnjo komunikacijo z otrokom zelo pomembno, saj tako dajete vzor za dialoške odnose.
Z otrokom se pogovorite o kakšnih možnostih tehtate, možnostih ukrepanja in/ali kaznovanja. Povejte tudi, da ste o tem že govorili s trenerjem in da ste skupaj prišli do določenih idej oz. sklepov. Četudi ste v začetku vstopili v dialog z že določeno idejo ukrepa, ni nič narobe, če ste tekom pogovora z otrokom prišli do drugačnih zaključkov. Po vsej verjetnosti se bo zgodilo ravno to, da boste tekom dialoga otroka spoznali v drugačni, pravi luči in da boste šele prvič spoznali resnico, otrokovo, zakaj je do slabih ocen prišlo. Naš nasvet je, da se soočite z novim vedênjem, z novimi podatki in ponovno premislite o vzgojnem ukrepu. Ker ne moremo predvideti, zakaj otrok ni sodelovalen in učeč v šoli, ne moremo podati odgovora, niti približnih idej ne. Do odgovora in najboljše optimalne rešitve boste prišli sami z otrokom, skupaj v dialogu. Tako boste otroka tudi resnično spoznali in vstopili v živ stik z njim. V dodatek dodajamo še, da ne pričakujte čudežev, če dialoški pristop ni vaša dosedanja praksa. A nikar ne obupajte, če se otrok prvič ne bo odzval na nov dialoški pristop. Dajte priložnost dialogu in s tem drugačnim, poglobljenim družinskim odnosom.
Zakaj dialog?
Zato ker se v dialogu spoznavamo, raziskujemo kdo smo in se temeljno povežemo. Če je dialoška komunikacija praksa, potem z-gradimo resnične, iskrene, povezovalne in trdne odnose. Če negujemo dialoške odnose, potem imamo veliko možnost, da se nam z razmislekom in ukrepom o kazni sploh ne bo potrebno soočati. Kajti, če je dialog stalnica, potem boste vedeli že v začetku ali in zakaj je do slabe ocene prišlo in tudi vedeli boste, kaj se dogaja z življenjem vašega otroka. Naj opomnimo, da radikalen ukrep, kot je prepoved obiskovanja treningov zaradi slabih ocen, ni najboljša optimalna rešitev, niti ni modra odločitev. Po navadi ekstremu, kar je prepoved obiskovanja treningov, sledi ekstrem, kot je otrokovo odklonilno védenje in dodatno poslabšanje uspeha. Poleg tega pa radikalne kazni negativno in zavirajoče vplivajo tudi na otrokov čustven in osebnostni razvoj. Zato, bodite dialoški in bodite del otrokovega vsakdana ter njegovega zdravega razvoja.
OGLEJTE SI ŠE KAJ JE DIALOG V RISANI VERZIJI S FERDOTOM:
Kaja Kosec, Zavod Za dialog; Foto: splet