Pamela pozdravljena, junija si odšla čez lužo praktično v neznano. Si si takrat sploh predstavljala kako bodo zadeve potekale na Floridi?
Iskreno povedano si nisem predstavljala kako in kaj, vedela sem da grem na dobro šolo z dobrim nogometnim programom, vendar nisem mela predstave v kaj točno se spuščam.

Kaj je bila prva stvar ki si jo naredila ko si prišla v ZDA?
Najprej sem se naspala, pa tudi za spanje ni bilo prav veliko časa, saj so se že naslednji dan začele obveznosti, spoznavanje novega okolja, selitev v dom itd.

Si se dolgo privajala na nove razmere, nov način življenja, treninge, vremenske pogoje ... ?
Na novo življenje in razmere se nisem dolgo privajala, ker niti ni toliko drugače kot doma, vreme in treningi - to pa je povsem druga zgodba. Po prihodu smo štiri tedne in pol delali samo na kondicijski pripravi. Trenirale smo ali po največji vročini ob 3.45 ali ob šestih zjutraj, tako da je bilo izjemno naporno. V takem vremenu praktično vsaka zadeva predstavlja izjemen napor, tako zaradi vročine, kot tudi visokega odstotka vlage v ozračju.

Slišali smo, da si mami javila šele po nekaj dneh, da je s teboj vse v redu, kako to, se je toliko dogajalo, da enostavno nisi imela časa ali kaj drugega?
Višnja (mama - op.a.) me pozna in mi zaupa. Vedela je, da se bo veliko dogajalo (še posebej na začetku) in da ne bom imela veliko časa, kar se je tudi zgodilo. Slovenski telefon ni imel signala, ameriški telefon mi pa ne dovoli mednarodne povezave. Ker ob vsem tem še nisem imela niti računalnika, enostavno nisem mogla sporočiti kako sem. Verjamem pa da je mami neglede na vse verjela in vedela da je z mano vse v redu in se bom javila takoj ko bo to mogoče.

Kakšni so pogoji za trening, način dela? Opazili smo, da je v ZDA dekliški/ženski nogomet precej popularen?
Pogoji so naravnost fantastični, realno si kot igralka in tudi me kot ekipa več ne moremo zeleti. Trenerji in vsi ostali, ki nam pomagajo so strokovnjaki na svojih področjih, igrišče je kot preproga, naša garderoba pa kot drugi dom - tam se lahko učimo, jemo, spimo, gledamo televizijo ..., največja razlika pa je v odnosu do igre. tukaj ne obstaja beseda "ne" ali "predam se", tu obstaja le ekipa in trdo delo. Predvsem zaradi konkurence, in pa ja, soccer (tako namreč pravijo nogometu) je zelo popularen - veliko popularnejši kot moški nogomet.

Kako pa je s študijem, garaš, se učiš, verjetno je kar težko uskladiti vse skupaj (treninge, učenje, delo...)?
Seveda je težko, ampak pomembna je organizacija in ponovno trdo delo. Drugače pa imamo mi, student athletes (študenti športniki), svoje tutorje, ki nam vseskozi pomagajo in tako precej olajšajo delo.

V zadnjih tekmah blestiš in kar žariš na igrišču. Kakšen je bil občutek ob prvem zadetku?
Občutek je bil dober, gol pa je prišel tudi kot olajšanje, saj sem se tudi sama pred tekmo odločila da je že čas da tudi sama dosežem zadetek. Glede na to da je naš freshmen class (razred novink) zelo dober, je bil čas da tudi jaz prispevam k ekipnemu uspehu.

V enem izmed preteklih tednov si bila proglašena za novinko tedna jugovzhodne konference (dosegla si dva zadetka in prispevala podajo v treh zaporednih tekmah). Kaj to pomeni tebi in za tvojo ekipo?
Seveda je lepo slišati da ti gre dobro in da aktivno prispevaš k ekipnemu rezultatu. To pomeni, da sem na pravi poti in da moram nadaljevati z dobrim delom, saj moji individualni pripomorejo tudi k ekipnim uspehom, ekipa pa je na prvem mestu.

S katero soigralko se najbolje razumeš?
Dobro se razumemo z vsemi soigralkami (smo ekipa tako na kot izven igrišč), tako da nebi izpostavljala posameznic ali kake skupine.

Kaj slovenskega najbolj pogrešaš v ZDA?
Slovenskega nič, saj je moja mati Hrvatica.

Bi kaj sporočila svojim soigralkam v Radomlje?
Želim jim, da pridno trenirajo in imajo čim manj poškodb, saj le trdo delo in odrekanje prinašata pozitiven rezultat. Radomeljska ekipa je mlada a izjemno talentirana, za seboj pa že imamo eno uspešno sezono. Verjamem da letošnja prav tako ne bo izostala. Svojim soigralkam pa sporočam da čas leti in bomo slej kot prej ponovno skupaj in jim bom na igrišču ponovno pomagala po svojih najboljših močeh.

Pamela trenutno še ni povsem odločena o smeri študija v prihodnje, saj ima časa da se odloči še do prihodnjega leta, mi pa je zaupala, da izbira predvsem tiste predmete, ki jo preprosto veselijo: ples, psihologija ...

Pameli se zahvaljujem za njen čas, ki si ga je vzela za pogovor in verjamem da nam bo s svojimi vtisi razveselila še kdaj. Vsi skupaj pa ti želimo, da boš in boste kot ekipa uspešne še naprej in da se vrneš zdrava, nasmejana in polna energije, takšna, kakršno te poznamo.

Avtor: Uroš Juračič
Foto: Osebni arhiv Pamele Begič, gatorzone.com